Citati avtorja Špela Kravogel

»Kamorkoli greš, maska na faci je ...«

»Raziskovati, kako zlagani smo v resnici, pogledati, ali so odrasli lahko bolj otročji kot otroci, prikazati, kako nihče ne prevzema odgovornosti za stvari, ki jih izreče, nihče se ne opraviči.«

»Pri Jaki me navdušuje njegovo sodobno dramsko pisanje z drzno artikulacijo sodobnih tem, kot so vprašanje identitete, obravnavanje družbenomarginaliziranih skupin, pa tudi kritičen pogled mladih na sedanjost in prihodnost.«

»V Pesmi ptic v drevesnih krošnjah me je še posebno nagovoril kompleksni odnos med pripadnikoma dveh generacij in s tem dveh svetov, ki mi je omogočil zasesti dva tenkočutna igralca – Marijano Brecelj in Urbana Kuntariča, s katerima zmeraj rada sodelujem.«

»To besedilo, ta zgodba … kot bi jo Jaka napisal zame.«

»Zanimali sta me brezpogojna ženska vdanost ljubljenemu moškemu...«

»Pri snemanju z igralci smo zaradi tega morali biti še posebej pozorni na enotnost atmosfere, še večji izziv pa je bilo snemanje monologov.«

»Skozi dramske preobrate, ki so me pritegnili ob prvem branju besedila, se v radijski igri tako izrisujejo odnosi med družinskimi člani in razkrijejo se družinska povezanost, naklonjenost in toplina.«

»Vsebine, ki pridejo do nas, so sedaj dobrodošle. Toliko bolj, če imajo dodano umetniško vrednost in pridejo neposredno do nas, kot pride radio z glasom.«